Čigava je vaša spletna stran?

Lastnik domene je tisti, ki je pri registru vpisan kot nosilec. To ni nujno tisti, ki je plačal račun, in ni tisti, ki je domeno registriral namesto vas. Če je kot nosilec vpisan izvajalec, je domena pravno njegova, tudi če jo vsa leta plačujete vi.

Za domene .si to preverite sami na register.si, kjer je javni vpogled WHOIS. Kaj boste videli, je odvisno od tega, kdo je nosilec:

• Če je nosilec pravna oseba (d. o. o., s. p., zavod, društvo), je ime nosilca javno vidno. Preverite, ali se ujema z imenom vašega podjetja.
• Če je nosilec fizična oseba, register javno razkrije samo kontaktni elektronski naslov. Preverite, ali je ta naslov vaš.

Za druge končnice (.com, .eu, .net) enak podatek najdete pri registrarju, prek katerega je domena registrirana, ali v javnem vpogledu WHOIS za tisto končnico.

Če nosilec niste vi, to ni nujno zloraba: pogosto gre za bližnjico ob postavitvi strani, ki je nihče pozneje ni popravil. Prenos nosilstva uredi registrar, običajno na zahtevo obeh strani. Prosite zanj, dokler je odnos še dober.

Avtorske pravice na oblikovanju in kodi nastanejo pri avtorju, torej pri tistem, ki je delo ustvaril. Na naročnika se ne prenesejo samodejno s plačilom: prenos ali dovoljenje za uporabo mora biti dogovorjen in zapisan. Če o tem v ponudbi ali pogodbi ni ničesar, je obseg vaših pravic stvar razlage, kar je slabo izhodišče za pogovor, ki se običajno začne takrat, ko ste že v sporu.

Ločiti je treba dvoje. Delo, ki je nastalo za vas (postavitev, oblikovanje, prilagoditve) je tisto, o čemer se dogovorite. Sestavni deli tretjih oseb (sistem za urejanje vsebin, tema, vtičniki, pisave) imajo svoje licence in te ostanejo take, kot so. Nekatere licence so vezane na naročnika, druge na izvajalca in se ne prenašajo.

Vprašanje, ki ga je vredno postaviti pred podpisom: kaj konkretno lahko po zaključku projekta počnem s kodo in oblikovanjem, in kaj je licencirano tako, da bo z menjavo izvajalca prenehalo delovati?

Besedila, ki ste jih napisali sami, in fotografije, ki ste jih posneli ali naročili, so vaše. Zaplete se pri treh stvareh:

• Besedila, ki jih je napisal izvajalec. Velja enako kot za kodo: pravice se prenesejo z dogovorom, ne s plačilom računa.
• Fotografije iz fotobank. Licenca je pogosto vezana na tistega, ki jo je kupil, in na eno spletno mesto. Ob selitvi ali prenovi je treba preveriti, ali sme fotografija z vami.
• Logotip in znamka. Če je logotip nastal v okviru projekta, naj bo prenos pravic zapisan posebej, saj ga boste uporabljali dlje kot spletno stran.

Vsebina je tudi edini del strani, ki ga je najtežje nadomestiti. Kodo lahko nekdo napiše znova, fotografije lahko posnamete znova, več let zbranih besedil, opisov in referenc pa ne.

To je trenutek, ko se pokaže, kaj ste v resnici imeli. Če je domena vpisana na izvajalca, gostovanje teče v njegovem računu in kode nimate nikjer, spletno stran izgubite skupaj z njim. Če ima v svojem računu tudi vašo e-pošto, izgubite tudi to, kar je pogosto hujše od izgube strani.

Pred tem vas zanesljivo varujejo tri stvari, vse pa je treba urediti vnaprej, ne takrat, ko jih potrebujete:

• Kot nosilec domene ste vpisani vi.
• Dostop do gostovanja se glasi na vaše podjetje, ne na izvajalčev skupni račun.
• Kopijo kode in vsebine imate tudi vi, ne samo izvajalec.

Nobena od teh treh ne zahteva, da izvajalcu ne zaupate. Zahtevajo samo, da je odnos zapisan tako, da preživi konec sodelovanja, v kateri koli smeri se ta konča.

Selitev je v praksi predaja dostopov. Popolna predaja vsebuje naslednje, in ta seznam je uporaben kot kontrolni seznam ne glede na to, kdo je izvajalec:

• Dostop do domene pri registrarju ali prenos nosilstva na vas.
• Dostop do gostovanja in do nastavitev DNS.
• Koda in datoteke strani, v obliki, ki jo je mogoče postaviti drugam.
• Skrbniški dostop do sistema za urejanje vsebin.
• Podatkovna baza in medijske datoteke, če jih stran uporablja.
• Dostop do e-pošte, če teče na isti domeni.
• Dostopi do orodij za merjenje in do potrdil SSL, kjer niso samodejna.
• Seznam licenc tretjih oseb, z navedbo, katere se prenesejo in katere ne.

Gostovanje je pogosto plačano za leto vnaprej. Če selite sredi obdobja, preostanka večina ponudnikov ne vrne, zato je selitev običajno ceneje načrtovati blizu izteka. Sama stran med selitvijo ni nedosegljiva, če se pripravi vzporedno in se DNS preklopi šele ob koncu.

Če vas zanima, kako to poteka pri prenovi obstoječe strani, smo postopek opisali na strani o prenovi spletne strani.

Zgornji vodnik velja za katerega koli izvajalca. Ker pa je pošteno povedati, kje stojimo sami, so to štiri stvari, ki jih zapišemo v vsako ponudbo:

• Domena je registrirana na vas, od prvega dne.
• Po poravnavi obveznosti prejmete pravice do končne strani in svojih vsebin, kodo, domeno in vse dostope.
• Cena je fiksna in pisno potrjena pred začetkom.
• Sodelovanje lahko ustavite kadar koli. Zaračunamo samo opravljeno delo, razliko vrnemo.

Če vas zanima, kaj to stane, so cene objavljene na strani s cenikom in paketi.

Ali je domena moja, če jo plačujem?

Ni nujno. Lastnik je tisti, ki je pri registru vpisan kot nosilec, plačevanje računa pa je ločena stvar. Za domeno .si to v nekaj sekundah preverite v javnem vpogledu na register.si.

Kaj naredim, če je kot nosilec domene vpisan izvajalec?

Prosite za prenos nosilstva na vaše podjetje. Postopek uredi registrar, pri katerem je domena registrirana, običajno na podlagi soglasja obeh strani. To je najlažje urediti, dokler sodelovanje še poteka.

Ali s plačilom samodejno pridobim avtorske pravice na oblikovanju?

Ne. Prenos avtorskih pravic mora biti dogovorjen in zapisan. Če v ponudbi ali pogodbi o tem ni ničesar, obseg vaših pravic ni jasen. Vprašajte pred podpisom, ne po njem.

Kaj mora vsebovati predaja ob koncu projekta?

Dostop do domene in gostovanja, kodo in datoteke strani, skrbniški dostop do sistema za urejanje vsebin, podatkovno bazo in medijske datoteke, dostop do e-pošte, če teče na isti domeni, ter seznam licenc tretjih oseb z navedbo, katere se prenesejo in katere ne.